Danes sem zmenjal zadnje tolarje v ojre. Valda da so bli to kovanci. Nabral se mi je 4 kg te robe. Kaj pravte kolk je to vredno ?
Rezultati glasovanja:
9326 SIT 40% 2
5632 SIT 20% 1
7391 SIT 20% 1
8437 SIT 20% 1
2319 SIT 0% 0
4715 SIT 0% 0
total votes: 5
Pravilen odgovor je 7391 SIT.
ponedeljek, 8. januar 2007
sobota, 6. januar 2007
Kranjska Gora -Trbiž - Predel - Mangart - Bovec - Vršič - Kranjska Gora
S tole turo zacenjam opis mojih zanimivejsih kolesarskih tur leta 2006.
Turo sem enkrat cisto po nakljucju zasledil na netu. Takoj ko sem jo videl mi je bilo jasno, da jest to moram odpelat. Sledi plan: od 26.6.2006 - 2.7.2006 si vzamem dopust in gremo gont. Vsak dan kaksna turca al pa tut ne, vazn pa je da odpelemo tole. Turo sva prevozila skupaj z Lelo. Casi niso ne vem kaj, porabila sva 11 ur same voznje in naredila 2815 visinskih metrov na 115 km.
Tura je dobila tudi svoje ime in sicer: Bike-Goat-Tour 2006 :) Prevozena turca je nasega direktorja stala enega kozla in seveda obvezni piknik. Ampak to je ze druga storja in druga tura.
Datum: 26.6.2006
Start 7:48 v Kranjski gori na parkiriscu pri Jasni
Zemljevid:
Profil:
Statistika:
Zacela sva v Kranjski gori na parkiriscu pri Jasni. Spustila sva se nazaj proti Kranjski gori, vse zelo umirjeno s precej respecta do ture. Odpeljala sva ze Vrsic, odpeljala sva ze Mangart in vsak posebej je kar posten vzpon. Sedaj pa sva na turi ko bova odpeljala oba in vse vmes (wau noro !!!). Ok oba klanca poznava, ko si enkrat v ritmu gonis nimas druge, problem zna biti dolzina ture in vmesni kilometri ravnine in klancev. Najhujsa bojazen: ravnina in veter v prsa, to ti pobere vso voljo do nadaljevanja. Nimava kej, zdaj sva tukaj in goniva.
Ura je bila se zgodnja in srecujeva precej rekreativcev predvsem starejsih, ki dopustujejo v Kranjski gori in so sli zjutraj "malo na kolo". Jao gospoda penzioneri, ko bi vi vedeli cesa sva se lotila ravnokar. Ne bomo tekmovali, kar dajte si duska.
Prideva do meje z Italijo in jo preckava na mejnem prehodu Rateče. Sledi spust proti Trbižu. Kar pošteni klanci navzdol. Lepo se pelje, samo nazaj pa nebi sel tukaj. Gremo naprej.
Od Trbiža goniva dalje proti Rabeljskemu jezeru in prelazu Predel. Do Rabeljskega jezera je kar nekaj klanca. Sva na 27km, to je ravno ena taka mini turca za popoldne, ko prides iz sluzbe. Ampak midva se sele ogrevava za tiste prave vzpone.
Vzpon na Predel. Koncno zacneva posteno nabirat visinske metre. Strmo, kot ostali prelazi ampak precej kratko. Spet meja in sva nazaj v Sloveniji. Na meji obisceva bivsi Duty Free, ki je sedaj ena navadna stacuna. Napolniva bidone in se spustiva s prelaza na slovensko stran proti Logu pod Mangartom.
Razcep za Mangartsko cesto, ki vodi na Mangartsko sedlo. Privosciva si prvi daljsi pocitek. Pojeva nekaj frutabel in popijeva nekaj vode. Za sabo imava 33 km im 546 visinskih metrov. Temperatura se je dvignila na 27 stopinj. Pocutiva se dovolj spocito in pripravljena da napadeva 10 km najvisje ceste v Sloveniji.
Zdaj gre pa zares. Vzpon na Mangart. Kmalu po startu prideva do najstrmejsega klanca na celi turi. Na tem mestu je plaz odnesel serpentine in so cesto naredili kar direktno navzgor do prve serpentine. Stvar je strma, res strma in midva imava SPD-je. Tukaj res nebi rad padel, treba je pregont do konca, dol se ne bo dal stopit brez padca.
Sledi voznja cez tunele proti vrhu. Teli tuneli so res scary. Notri je temno, mrzlo in vlazno. Sploh pa je psiho, ce ti kaksen motorist pripelje za hrbtom.
Vmes pa nov shock. Spet napisi. Zmeraj bolj domiselni in duhoviti. Vrsic je bil res zajeb.. ampak so nama napisi toliko dvignili motivacijo, da nisva ravno pesacila gor. Res smesno, par tednov nazaj je tukaj cez potekala dirka po Sloveniji in med imeni profesionalcev na tleh so napisi Rok in Lela :) Svasta, res sva cara. Borut 1000x hvala. Voziva dalje proti vrhu in se ustavljava v senci, ce jo najdeva. Vijugava, vse samo da se premikava dalje.
Tura je bila zelo naporna. Najhujsi del je bil od Bovca do Trente, kjer se je cesta cisto pocasi vzpenjala in je sonce nazigalo 100 na uro in pa seveda sam vzpon na Vrsic. Ta vzpon sam po sebi sicer ni ne vem kako zahteven, po toliko prevozenih km in visincih in v taki vrocini (zabelezenih imam 37 stopinj, samo mislim da je bilo kje vmes tudi vec) pa je stvar posteno zajeb...
Letos greva spet ampak v drugo smer.
Turo sem enkrat cisto po nakljucju zasledil na netu. Takoj ko sem jo videl mi je bilo jasno, da jest to moram odpelat. Sledi plan: od 26.6.2006 - 2.7.2006 si vzamem dopust in gremo gont. Vsak dan kaksna turca al pa tut ne, vazn pa je da odpelemo tole. Turo sva prevozila skupaj z Lelo. Casi niso ne vem kaj, porabila sva 11 ur same voznje in naredila 2815 visinskih metrov na 115 km.
Tura je dobila tudi svoje ime in sicer: Bike-Goat-Tour 2006 :) Prevozena turca je nasega direktorja stala enega kozla in seveda obvezni piknik. Ampak to je ze druga storja in druga tura.
Datum: 26.6.2006
Start 7:48 v Kranjski gori na parkiriscu pri Jasni
Zemljevid:
Profil:
Statistika:
Zacela sva v Kranjski gori na parkiriscu pri Jasni. Spustila sva se nazaj proti Kranjski gori, vse zelo umirjeno s precej respecta do ture. Odpeljala sva ze Vrsic, odpeljala sva ze Mangart in vsak posebej je kar posten vzpon. Sedaj pa sva na turi ko bova odpeljala oba in vse vmes (wau noro !!!). Ok oba klanca poznava, ko si enkrat v ritmu gonis nimas druge, problem zna biti dolzina ture in vmesni kilometri ravnine in klancev. Najhujsa bojazen: ravnina in veter v prsa, to ti pobere vso voljo do nadaljevanja. Nimava kej, zdaj sva tukaj in goniva.
.
Ura je bila se zgodnja in srecujeva precej rekreativcev predvsem starejsih, ki dopustujejo v Kranjski gori in so sli zjutraj "malo na kolo". Jao gospoda penzioneri, ko bi vi vedeli cesa sva se lotila ravnokar. Ne bomo tekmovali, kar dajte si duska.
Prideva do meje z Italijo in jo preckava na mejnem prehodu Rateče. Sledi spust proti Trbižu. Kar pošteni klanci navzdol. Lepo se pelje, samo nazaj pa nebi sel tukaj. Gremo naprej.
Od Trbiža goniva dalje proti Rabeljskemu jezeru in prelazu Predel. Do Rabeljskega jezera je kar nekaj klanca. Sva na 27km, to je ravno ena taka mini turca za popoldne, ko prides iz sluzbe. Ampak midva se sele ogrevava za tiste prave vzpone.
.
Vzpon na Predel. Koncno zacneva posteno nabirat visinske metre. Strmo, kot ostali prelazi ampak precej kratko. Spet meja in sva nazaj v Sloveniji. Na meji obisceva bivsi Duty Free, ki je sedaj ena navadna stacuna. Napolniva bidone in se spustiva s prelaza na slovensko stran proti Logu pod Mangartom.
Razcep za Mangartsko cesto, ki vodi na Mangartsko sedlo. Privosciva si prvi daljsi pocitek. Pojeva nekaj frutabel in popijeva nekaj vode. Za sabo imava 33 km im 546 visinskih metrov. Temperatura se je dvignila na 27 stopinj. Pocutiva se dovolj spocito in pripravljena da napadeva 10 km najvisje ceste v Sloveniji.
Zdaj gre pa zares. Vzpon na Mangart. Kmalu po startu prideva do najstrmejsega klanca na celi turi. Na tem mestu je plaz odnesel serpentine in so cesto naredili kar direktno navzgor do prve serpentine. Stvar je strma, res strma in midva imava SPD-je. Tukaj res nebi rad padel, treba je pregont do konca, dol se ne bo dal stopit brez padca.
Sledi voznja cez tunele proti vrhu. Teli tuneli so res scary. Notri je temno, mrzlo in vlazno. Sploh pa je psiho, ce ti kaksen motorist pripelje za hrbtom.
.
.
.
Zvoziva do pocivalisca od kjer se vidi sedlo in koca. Piha ko hudic, lacna sva in zejna. Dilema: greva na sedlo ali kar direkt do koce. Jah nic, ce sva se lotila tega potem greva tako kot je treba, v celoti brez krajsanja. Torej, cilj sedlo.
Zapeljeva se na vrh sedla. Glej glej vse je lepo poasvaltirano. Cesta je bistveno boljsa kot tiste v Ljubljani po katerih se vozim v sluzbo. Sva na najvisji tocki ture 2010 m nad morjem. Za sabo imava 46 km in 1488 visincev. Tole bi bla ze kar huda tura, ampak midva sva sele na pol poti.
Sledi spust do pocivalisca in vzpon do koce. Imava sreco, koco so odprli ravno ta vikend (bil je ponedeljek) Pojeva nekaj toplega in malo pocivava. Vzpon je bil kar utrujajoc, vendar midva sva odlocena da to turo odpeljeva do konca.
Na spustu proti Logu pod Mangartom pocivava in se poskusava pripraviti na kolesarjenje proti Trenti.
Od Loga pod Mangartom se spustiva mimo trdnjave Kluže proti Bovcu. Gledam cesto pred seboj, nekaj pise. Peljem mimo in razmisljam, kaj je ze pisalo ??? A je pisalo "Rok Lela" ??? Ma ne me jeb.. Kdo je to napisu ?? Gledam naokoli, zdej bo en skocu iz grmovja s kaksnim rostiljem. Nikjer nobenga. Se spomnim da je malo nazaj Borut sel v Bovec na rafting. Takoj klicem... Ja, bil je Borut. Kaksno presenecenje in kaksen dvig motivacije. Hvala Borut !!!
Zapeljeva se na vrh sedla. Glej glej vse je lepo poasvaltirano. Cesta je bistveno boljsa kot tiste v Ljubljani po katerih se vozim v sluzbo. Sva na najvisji tocki ture 2010 m nad morjem. Za sabo imava 46 km in 1488 visincev. Tole bi bla ze kar huda tura, ampak midva sva sele na pol poti.
Sledi spust do pocivalisca in vzpon do koce. Imava sreco, koco so odprli ravno ta vikend (bil je ponedeljek) Pojeva nekaj toplega in malo pocivava. Vzpon je bil kar utrujajoc, vendar midva sva odlocena da to turo odpeljeva do konca.
Na spustu proti Logu pod Mangartom pocivava in se poskusava pripraviti na kolesarjenje proti Trenti.
Od Loga pod Mangartom se spustiva mimo trdnjave Kluže proti Bovcu. Gledam cesto pred seboj, nekaj pise. Peljem mimo in razmisljam, kaj je ze pisalo ??? A je pisalo "Rok Lela" ??? Ma ne me jeb.. Kdo je to napisu ?? Gledam naokoli, zdej bo en skocu iz grmovja s kaksnim rostiljem. Nikjer nobenga. Se spomnim da je malo nazaj Borut sel v Bovec na rafting. Takoj klicem... Ja, bil je Borut. Kaksno presenecenje in kaksen dvig motivacije. Hvala Borut !!!
Se malo v shocku se odpeljeva naprej do Bovca da si napolniva bidone in pojeva energijske tablice. Sledi peklenska vrocina na poti do vasi Trenta. Voziva se ob eni najlepsih rek v Evropi, ki kar vabi s svojo smaragdno barvo. Vroce nama je ko pes. Cesta se ravno toliko vzpenja da ni naravnost. Ok, nej piha, tut u prsa ni blema samo, da ne bo tko vroce. Vsa nabrezja so zarascena z goscavo. Isceva primerno mesto da se malo ohladiva. Nic. Dost mam tega ! Bicikle odvrzeva v najblizje grmovje in se prebijeva do vode. Malo se ohladiva.
Goniva cez Trento, tam se zadnjic napolniva bidone. V ostariji naju kelnarca gleda, ko da se nama je malo snelo. "V tej vrocini gresta na Vrsic ???" Jah nimava kej, sej bi rajs en hladen pir, samo mava avto na drugi strani prelaza.
Vrsica se lotiva ze posteno utrujena.
Goniva cez Trento, tam se zadnjic napolniva bidone. V ostariji naju kelnarca gleda, ko da se nama je malo snelo. "V tej vrocini gresta na Vrsic ???" Jah nimava kej, sej bi rajs en hladen pir, samo mava avto na drugi strani prelaza.
Vrsica se lotiva ze posteno utrujena.
.
Vmes pa nov shock. Spet napisi. Zmeraj bolj domiselni in duhoviti. Vrsic je bil res zajeb.. ampak so nama napisi toliko dvignili motivacijo, da nisva ravno pesacila gor. Res smesno, par tednov nazaj je tukaj cez potekala dirka po Sloveniji in med imeni profesionalcev na tleh so napisi Rok in Lela :) Svasta, res sva cara. Borut 1000x hvala. Voziva dalje proti vrhu in se ustavljava v senci, ce jo najdeva. Vijugava, vse samo da se premikava dalje.
.
.
.
.
.
Koncno vrh oz. prelaz Vrsic. Sva na vrhu, uspelo nama je !!! Prevozila sva 104 km in naredila 2810 visinskih metrov. Noro! Izmucena do konca. Malo se odpocijeva pred koco in se spustiva v dolino.
.
.
Koncno na cilju.
.
Tura je bila zelo naporna. Najhujsi del je bil od Bovca do Trente, kjer se je cesta cisto pocasi vzpenjala in je sonce nazigalo 100 na uro in pa seveda sam vzpon na Vrsic. Ta vzpon sam po sebi sicer ni ne vem kako zahteven, po toliko prevozenih km in visincih in v taki vrocini (zabelezenih imam 37 stopinj, samo mislim da je bilo kje vmes tudi vec) pa je stvar posteno zajeb...
Letos greva spet ampak v drugo smer.
Naročite se na:
Objave (Atom)